Zahvala ob slovesu HANZIJA MOHORIČA

“Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Ni me tu. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki pihajo. Sem morje, ki buči. Sem diamantni lesk snega. Sem sončni žarek na zrelem žitu. Sem jesenski dež. Ko se zbudiš v jutranji tihoti, sem uren, dvigajoč polet ptic, krožečih v zraku, njih vesel ščebet. Sem zvezde, ki sijejo v noči. Ne stojte na mojem grobu in ne jokajte. Ni me tu. Ne spim.”

Ob boleči izgubi našega dragega HANZIJA MOHORIČA, bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sodelavce podjetja Revoz, strelce in strelke Strelskega društva Gorjanci Novo mesto, člane območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske, vrtec Čebelica Šentjernej, podjetje Iskra PIO, Osnovno šolo Velika Dolina, Uršine strojnike, gostinsko storitev The cave, Vidna sporočila Račič, Univerzitetno kliniko Golnik, gospoda Iva Kožuha za obisk v bolnišnici, našega gospoda Franceta Urbanijo, pevce za lepo odpete pesmi slovesa, gospoda kaplana za opravljen obred, cvetličarno Neža, pogrebno službo Blatnik ter vse naše sorodnike, sosede, prijatelje in znance. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovnim posameznikom.

Žalujoči: Vsi njegovi.