Nedelja, 16. avgust 2026, ob 9. uri – Čeprav je suša zelo prizadela koruzna polja, pa so še predeli, kjer najdemo mlade storže s sočnimi zrnji. Znanih je kar nekaj priprav jedi s koruzo. Poletna jed so tudi sardine z jajčevci in polnjeni lignji. Buče so nam na voljo do pozne jeseni in z njimi lahko okusno popestrimo jedilnik. Čas je tudi za breskve. Oddajo pripravlja gospa Helena Mrzlikar.
Nedelja, 16. avgust 2026, ob 9.30 - Letošnje poletje kmetom na območju jugovzhodne Slovenije in Posavja povzroča veliko skrbi. Dolgotrajno pomanjkanje padavin, visoke temperature in močno izhlapevanje so pustili posledice praktično na vseh področjih kmetijske pridelave. Najbolj očitne so na koruzi, soji in travinju, težave pa imajo tudi sadjarji, vinogradniki in zelenjadarji. O tem, kakšno je trenutno stanje na terenu in kako naj se pridelovalci pripravijo na ukrepe v nadaljevanju leta, bomo govorili s Matejo Strgulec svetovalko za poljedelstvo...
Sobota, 15. avgust 2026, ob 9.30 - 15. avgusta praznujemo Veliki šmaren oziroma praznik Marijinega vnebovzetja, enega največjih in najstarejših marijanskih praznikov. Ta dan je v slovenski tradiciji že stoletja povezan z romanji, prazničnimi mašami, srečanji in druženjem. Veliki šmaren je tudi praznik upanja, vere in zaupanja, Marija pa je skozi generacije ostala simbol materinske ljubezni, varstva in priprošnje. Tudi danes se številni verniki odpravijo na romarska središča, med katerimi so najbolj znana Brezje, Ptujska Gora in Sveta Gora. Naj bo 15. avgust...
Petek, 14. avgust 2026, ob 18.30 - 15. avgust je pri nas posebej praznični dan. Izhaja iz cerkvenega praznika Marijinega vnebovzetja. Zakaj je Marija za katoličane tako pomembna? Zakaj ji nekateri drugi kristjani, predvsem luterani, sicer izkazujejo spoštovanje , vendar ji ne dajejo enakega mesta? Kja sploh pomeni, da je bila Marija vzeta v nebesa z dušo in telesom? O vsem tem se bomo danes pogovarjali z našim gostom, duhovnikom, župnikom iz župnije Novo mesto - Šmihel,...
Sobota, 15. avgust 2026, ob 8. uri – Sočno sadje naj bo vedno na voljo tudi otrokom tako kot voda ali čaji iz zelišč in sadja. Kaj je liofilizacija? Suša je precej prizadela listno zelenjavo, zato preostanek rešimo in posušimo vse, kar sodi med jušno zelenjavo. Oddajo pripravlja gospa Helena Mrzlikar.
Sobota, 15. avgust 2026, ob 21. uri - Tokrat bo še posebej veselo, saj v goste prihaja Ansambel Prisrčniki! Z nami bosta člana ansambla Liza Novak in Andrej Marovšek, ki nam bosta zaupala marsikaj zanimivega o njihovem glasbenem ustvarjanju, nastopih in seveda tudi o njihovi novi skladbi »Gori, gori«. Kako je nastala nova skladba, kaj vse se skriva za imenom Prisrčniki in kakšni so njihovi načrti za naprej? Seveda izvemo več, tudi o njihovi nagradni igri. O vsem tem in še...
Petek, 14. avgust 2026, ob 10. uri - Uresničitev sanj ni v tem, da čakate na navdih - gre za postavljanje jasnih ciljev, gradnjo zanesljivih navad in prilagajanje vsakič, ko naletite na oviro. Spreminjanje sanj v resničnost redko pride zaradi nenadne sreče ali kozmične usklajenosti. Pogosteje je rezultat premišljenega, nekoliko neglamuroznega procesa spreminjanja velikih, vzvišenih vizij v vsakodnevne, ponovljive navade. Več o uresničevanju sanj in načrtov naša gostja Ksenja Lorber, profesorica, slavistka, lektorica, mediatorka iz Zavoda Cerber.
Četrtek, 13. avgust 2026 - Uporabnike pitne vode, ki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Veliki Trn, obveščajo, da vode ni več potrebno prekuhavati. Več na https://www.kostak.si/arhiv-novic/2990-obvestilo-preklic-ukrepa-prekuhavanja-pitne-vode-na-vodovodnem-sistemu-veliki-trn-13-8-2026.html. Podjetje Kostak Krško se zahvaljuje za razumevanje.
Četrtek, 13. avgust 2026, ob 10. uri – Društvo združuje invalide po amputaciji in osebe s telesno okvaro, ki potrebujejo ortopedske pripomočke, po celotni Sloveniji. Glavni namen dejavnosti društva je ugotavljanje, zagotavljanje in zadovoljevanje posebnih potreb članov ter zastopanje njihovih interesov. Z nami bo ALOJZ GOLOB, predsednik Društva amputirancev Slovenije.
Sreda, 12. avgust 2026, ob 13.20 - 2. del - Zlato je ena redkih kovin, ki skoraj ne pozna časa. Ne rjavi, ne razpada in ne izgublja svojega sijaja. Zato se pogosto zgodi, da arheolog po tisočih letih iz zemlje dvigne prstan ali obesek, ga previdno očisti, tako da nakit pred njim zasije skoraj enako, kot je sijal pred očmi tistega, ki ga je nekoč nosil. Pogosto imamo občutek, da je bil nakit skozi zgodovino predvsem ženska domena. Toda arheološke...
